Ko ima otrok izbruh ali "izpad trme" je najpomembneje...

Play Video
Naroči se na moj YouTube kanal in ne zamudi naslednjega videa!
Ko ima otrok izbruh ali izpad trme, je najpomembneje, da ostanemo zraven prisotni, umirjeni in stabilni. Ker mi smo tisti, ki reguliramo otrokova čustvena stanja. Mi smo tisti, ki posodimo svoje višje možgane otroku, da se lahko regulira. Temelj otrokove regulacije je koregulacija.

Ko ima otrok izbruh ali izpad trme, je najpomembneje, da ostanemo zraven prisotni, umirjeni in stabilni.

Ker mi smo tisti, ki reguliramo otrokova čustvena stanja. Otrok se ne more regulirati oz. pomiriti sam, ker še nima dovolj razvitih možganov. Mi smo tisti, ki posodimo svoje višje možgane otroku, da se lahko regulira. Temelj otrokove regulacije je koregulacija. Gre za proces, skozi katerega pomagamo otrokovemu živčnemu sistemu, da se počuti varnega. Zunanja regulacija čustev omogoča otroku stanje notranjega miru, ki omogoča optimalne razvojne procese.

Ta regulacija je telesna izkušnja, to ni nekaj, kar dosežemo s pogovorom, ampak izkušnja, ki jo mora otrok doživeti v svojem telesu, znova in znova, da lahko potem skozi čas razvije zmožnost samoregulacije

SVOBODA IZRAŽANJA ČUSTEV IN ZUNANJA REGULACIJA ČUSTEV je otrokova temeljna potreba.

Ta potreba vključuje dvoje:

1. Otroku je potrebno omogočiti, da lahko svobodno izraža vsa čustva in dokonča začeto čustveno stanje
2. Otroku je potrebno “držati prostor” za njegova čustva. Držati prostor ne pomeni tolaženja – otroka torej ne tolažimo, v smislu “Saj ni nič., Ni treba jokati. Nič hudega ni…” in ga ne preusmerjamo.

Pač pa je potrebno otrokova čustva sprejeti. Ob otrokovih čustvih nam mora biti udobno in otroku moramo dovoliti, da jih izrazi. Ob tem pa je najpomembneje, da smo sami notranje mirni, varni in stabilni in se z otrokom uglasimo ter se ustrezno odzovemo.

Ko starši sprejmemo celotno paleto otrokovih čustev, otrok lažje tolerira čustva, ne da bi izbruhnil v jezi. Prav tako lažje osredotoča svojo pozornost in se motivira, ima manj vedenjskih težav, manj zboleva in je čustveno stabilnejši.

V nasprotnem primeru obstaja večja verjetnost, da bo imel otrok jezne ali agresivne čustvene izbruhe.

Kako se odzivamo na otrokova čustva, je torej zelo pomembno, ker oblikuje otrokov čustveni razvoj in ustvarja temelje njegove čustvene inteligence. To pa je eden najpomembnejših faktorjev za zadovoljno izpolnjeno življenje.

BREZPLAČNI E - PRIPROČNIK

7 napačnih odzivov, ki škodijo razvoju otroka

7 najpogostejših starševskih odzivov, ki ne samo, da škodijo otrokovemu razvoju, pač pa tudi rušijo stik z otrokom. Hkrati pa dobiš ideje, kaj lahko narediš namesto tega, da bo tako otrok, kot vajin odnos z otrokom, uspeval in cvetel.

Morda te zanima tudi:

Deli z drugimi:
Facebook
Twitter
Pinterest