Temelj otrokovega sodelovanja z nami, je povezanost.

Ko se otrok z nami ne počuti povezanega, ne sprejme našega vodstva, ker se ne počuti varno in to pogosto kaže z nekim neželenim vedenjem – upiranjem, kljubovanjem, jezo, vpitjem in podobno.

Da bi dosegli sodelovanje otroka, se torej moramo z njim najprej povezati. Brez povezanosti ni sodelovanja. 

1. Prvi korak je, da ne vpijemo in dajemo navodil iz drugega prostora in pričakujemo, da bomo dosegli svoje. Če želimo sodelovanje predšolskega otroka, je najbolj zanesljiv način, da ga dosežemo, da stopimo do njega, se spustimo na njegovo raven, spoštljivo počakamo, če je le mogoče, na odmor v tem, kar počne, da ga po nepotrebnem ne prekinjamo, vzpostavimo nek z njim fizični stik, npr. se ga dotaknemo ter opazimo in potrdimo, kar počne (npr.; “U, kakšen zanimiv stolp si zgradil.”), in podamo svojo prošnjo na miren, odločen način. Počakamo na otrokovo pozornost in smo zelo blizu, tako da, če začne bežati, smo prav tam in ga lahko fizično ustavimo. Nežno, a odločno. In tako naredimo vsakič, ne samo enkrat.
2. Ne ponavljamo se. Če smo enkrat vprašali in nismo dobili odgovora, se ne ponavljajmo. To pomeni da nimamo otrokove pozornosti in se vrnemo na prejšnji korak.
3. Ostanimo mirni. Ko se razburimo ali razjezimo, se otrok ne počuti varno in njegov živčni sistem se odzove z bojem ali begom, torej ali se začne upirati ali se umakne. V prizadevanjih, da bi se branil ali se boril, postane manj dovzetni za poslušanje in ne razume, niti ne dojame našega sporočila.
4. Prisluhnimo otroku, uporabimo zrcaljenje in empatijo. Razumimo, da ima tudi otrok neko stališče in poskuša zaščititi nekaj, kar se mu zdi pomembno. Samo s tem, ko ga mirno poslušamo in zrcalimo njegove besede, bomo verjetno lažje razumeli, zaradi česar nam nasprotuje. Ko se naš otrok na primer upira jutranjemu odhodu v vrtec, se odzovimo z radovednostjo: “Slišim, da nočeš v vrtec. Predstavljam si, da bi raje ostal doma. Povej mi več.”

Morda bomo dobili kak odgovor, predvsem pa se bo otrok počutil slišanega in ne bo več čutil potrebe po upiranju.