OSVOBODI SE SVOJIH SPROŽILCEV

Izraz “skrb zase” se dandanes pogosto uporablja. Je skoraj kot neka trendovska ideja, zlasti glede na vpliv, ki ga ima na industrijo wellnesa in dobrega počutja. Potrošniška plat skrbi zase je mnoge med nami prepričala, da skrb zase pomeni redne masaže, kopeli, drage počitnice in vse ostalo iz kategorije “privošči si nekaj zase”. In seveda je tudi vse to skrb zase; vse te stvari spadajo v skrb zase. To je t.i. vedenjska skrb zase – torej nekaj počnem ali se na nek način vedem, da poskrbim zase.
A pristna skrb zase je pravzaprav veliko več kot to.

Če te vprašam: Kako skrbiš zase?
Kaj ti pride na misel? Kaj bi odgovoril/a na to vprašanje?

Skrb zase je vse, kar namerno naredimo (ali ne naredimo) z mislijo na lastno dobro počutje. Pomeni, da si damo enako nežnost, sočutje in skrb, kot jo dajemo drugim.

Resnica je, da imamo mnogi od nas težave s konceptom skrbi zase. Mnogi med nami si težko zamislimo, da bi se dovolj cenili, da bi namenoma skrbeli zase. To je delno zato, ker so nas skozi življenje učili pomagati drugim in postavljati potrebe drugih pred lastne.
Toda resnica je, da imamo vsi potrebe – čustvene, mentalne, fizične in duhovne. Vsak izmed nas. Nihče ni izvzet. Poleg tega drugim resnično ne koristimo prav veliko, če ignoriramo svoje potrebe – postanemo zamerljivi, izčrpani in na koncu izgoreli. Skrb zase nam tako pomaga napolniti baterije, da smo lahko tam tudi za druge.

Kaj je torej skrb zase? Kaj pomeni ta izraz? Kako se čuti?

Skrb zase pomeni, da prepoznamo odnos, ki ga imamo s seboj, in mu dajemo prednost – to pomeni, da se moramo namerno truditi, da ga vzdržujemo. Včasih to pomeni, da se prevprašamo o stvareh, ki jih počnemo in niso zdrave za nas. Včasih pomeni, da se moramo prisiliti, da sami sebe umaknemo iz lastne poti, ko se npr. sabotiramo.
Skrb zase lahko pomeni, si priznati, da nečesa ne zmoremo sami in si dovoliti, da sprejmemo pomoč oz. si poiščemo podporo.
Lahko pomeni, da moramo postaviti meje in se naučiti, da je v redu reči ne zahtevam, ki nam niso udobne, da zaščitim svoj čas in energijo, ali pa da lahko rečemo da novim izkušnjam in razširimo svoje območje udobja.
To lahko pomeni zamenjavo škodljivih navad z bolj zdravimi, kot je meditacija ali vadba, ali pa lahko pomeni, da si dovolimo pojesti celo banjico sladoleda, ne da bi se zaradi tega počutili slabo.
Pomembno je, da se osredotočimo na tisto, kar se nam zdi primerno za naše potrebe.

Skrb zase je torej edinstvena za vsakega izmed nas. Ni rešitve, ki bi ustrezala vsem. Dobra novica je torej, da ni pravega ali napačnega načina skrbi zase – ključno je, da se prepričamo, da je uglašeno z nami in našimi potrebami v nekem trenutku.

Kako pa začnemo postajati bolj zavestni in namerni glede skrbi zase? Pomembno je, da se navadimo preverjati sami pri sebi in poslušati, kaj nam naš um in telo govorita, da potrebujeta.
Na primer, ali moram res kuhati medtem ko dojenček spi. Morda bi se lahko v tistem času tudi sama spočila.
Ali pa se morda ob določeni osebi počutim izčrpano, ker morda ves čas govori o svojih problemih ali karkoli je. Morda ni potrebno, da se vidiva vsak teden.

Na koncu dneva je ključnega pomena odnos, ki ga imamo sami s seboj. Mnogi od nas ne razmišljajo o tem na ta način, vendar bomo sami s seboj preživeli več časa kot s komerkoli drugim.
Ne pozabi, da si zaslužiš enako nežnost, sočutje in skrb, kot jo daješ drugim. Prav je, da skrbiš tudi zase.

Začne se torej z vprašanjem: “Kaj potrebujem v tem trenutku?” In, da začnem ceniti te potrebe.

Skrb zase je pravzaprav del sočutja do sebe. Odmakniti se torej želimo od razmišljanja, da je skrb zase le – vzeti si počitek, narediti jogo, iti na sprehod.. čeprav je vse to pomembno.
Toda zlati standard skrbi zase je čustvena skrb zase.
Kajti včasih smo tako zaposleni, ali v takšni situaciji, da res nimamo časa za klasično skrb zase, za sprehod, za masažo, včasih ob majhnih otrocih še na stranišče ne moremo v miru…
Toda kar pa lahko v teh trenutkih – lahko si tukaj zase čustveno, ko se počutiš izčrpano, brez energije, v stresu.
Lahko si nameniš sočutje do sebe. Lahko položiš dlani na srce in si rečeš: “To je res težko. Tukaj sem zate. Kako lahko pomagam? Mar mi je.”
Ta skrb, ta toplina, ta dobronamernost je sama po sebi polna energije. Prinaša energijo. In to je najpomembnejši vidik skrbi zase. Ker na vedenjsko skrb zase včasih dejansko ne moremo vplivati, nimamo vedno kontrole nad tem, koliko časa zase si lahko vzamemo.
Skrb zase je torej nekaj globljega, je način, kako smo sami s seboj.

S sočutjem do sebe se distanciramo od tega, kaj se dogaja, stres, kričanje otrok, neprijetna čustva in misli in gremo v ljubeče zavedanje tega kar se dogaja. In torej namesto da nas zunanje dogajanje preplavi in pogoltne, naš um pravzaprav počiva v tej ljubeči prisotnosti.

Ko ima npr. otrok izbruh in ne moreš do njega, ker te ne spusti blizu in se zdi, da nič ne gre tako kot bi moralo, lahko uporabiš sočutje do sebe in tako ne bo tam samo izbruh, ampak bo tudi prijaznost, skrb, povezanost in umirjenost – vse to bomo mi s svojim sočutnim mindsetom vnesli v situacijo. Torej kljub temu, kar se dogaja zunaj mene, na kar nimam vpliva, lahko jaz znotraj sebe kultiviram takšno stanje uma in telesa, torej ljubečo prisotnost. In to nam je dosegljivo zmeraj in je neomejeno. Kadarkoli čez dan nimaš časa za druge oblike skrbi zase, ta oblika ti je vedno dosegljiva. Samo uporabiti jo moraš.