Gre za otroka, katerega živčni sistem je zelo občutljiv na stvari znotraj in zunaj sebe, torej zelo zaznava vse okrog sebe, je bolj na preži. In je značilnost, ki jo otrok prinese s seboj na svet.
Navzven se lahko to kaže kot veliko čustvenih izbruhov, kljubovanje, jeza ali obratno, žalost, zadržanost in zaprtost vase, lahko pa ima otrok tudi veliko strahov.
Raziskave kažejo, da je takšnih ok. 20 % vseh otrok oz. vseh ljudi, torej 1 na vsakih 5.
Kar je značilno za te otroke je, da imajo več izzivov v življenju kot otroci ki niso tako senzitivni.
Po drugi strani pa je senzitivnost nekaj čudovitega, v kolikor jo zna otrok uporabiti in ne prepustiti, da ga preplavi.
Kako lahko vemo, če je naš otrok visoko senzitiven? Tukaj je nekaj najpogostejših značilnosti teh otrok:
1. Njihov ŽS je ves čas na preži in zaznava vse, kar se dogaja naokrog. Toda ne samo, da prejema veliko inputa iz sveta okrog, pač pa tudi razmišlja zelo globoko in čuti zelo globoko. Zato pride do trenutka, ko je preveč vsega in otroka preplavi. Preveč je stimuliran in to povzroči pri otroku stisko, tesnobo, anksioznost. Takrat lahko opazimo to, čemur rečemo težavno ali neželeno vedenje in pogosto nam ni jasno, kaj neki se je kar naenkrat zgodilo.
2. Tak otrok je zlahka vznemirjen zaradi stvari, ki jih doživlja kot neprijetne, npr. glasni zvoki, hrup, močna svetloba, vonj, okus, listki na oblačilih, občutek tkanine na koži in podobno.
3. So zelo intuitivni in dovzetni, čutijo druge ljudi in kako so drugi ljudje, ima vpliv na njih. Če čutijo neko napetost v zraku, npr. nerazrešen konflikt med staršema, to hitro poberejo, ne vedo kaj naj s tem naredijo in to povzroči pri njih anksioznost in videli bomo izzive v vedenju ali počutju.
Izzivi so torej sprva predvsem v vedenju, kasneje, če tak otrok nima prave podpore, pa so lahko tudi izzivi večji. Zato imamo starši pomembno vlogo, saj mi ustvarjamo tisto okolje za otroka; kako vidimo, kako poimenujemo, ali poskrbimo, da se otrok počuti validiranega in sprejetega, ali pa osramočenega in nesprejetega glede njegovega notranjega sveta.
Visoka senzitivnost ne rabi biti ovira, lahko je čudovita, edinstvena lastnost, ki jo lahko razvijamo na pozitiven način.
Kako?
Tukaj sta 2 koraka, kako začeti:
1. Prvi korak je, da se kot starš zavedaš, da če ima tvoj visoko senzitiven otrok izbruh, če vpije, je jezen, udarja oz. karkoli je, da se ne ukvarjaš s tem – torej z vedenjem, kajti vedenje je le simptom. Simptom globljega razloga spodaj. In kaj je ta razlog spodaj? Anksioznost. In kaj je razlog za anksioznost? To, da ima otrok zelo senzitiven, dovzeten živčni sistem. In to je tisto, kar moramo naslavljati. Tvoja naloga je, da pomagaš otroku poiskati umirjenost znotraj njega. Kajti iz tega umirjenega, povezanega mesta znotraj sebe, bo lahko otrok nad to senzitivnostjo, ne bo ga več preplavila.
2. Drugi korak je, da se zavedaš, da otrok zlahka zaznava tvoje počutje, zato je zelo pomembno, da veš zase, kako poiskati to umirjenost, prisotnost, povezanost znotraj sebe. Ko zmoreš ti biti v svojem umirjenem, povezanem, prisotnem stanju, bo tudi tvoj otrok lažje našel to umirjeno stanje znotraj sebe.
7 najpogostejših starševskih odzivov, ki ne samo, da škodijo otrokovemu razvoju, pač pa tudi rušijo stik z otrokom. Hkrati pa dobiš ideje, kaj lahko narediš namesto tega, da bo tako otrok, kot vajin odnos z otrokom, uspeval in cvetel.
tamara@www.odsev.si; GSM: +386 40 840 227
Celestrina 7d; 2229Malečnik
Spletni tečaj
Posebna ponudba + darilo do 20. julija!